Ona sanja o ljubljani

Ona sanja o Ljubljani, Ko vsako jutro ob petih vstane. Ona sanja o Ljubljani, Oči so težke in zaspane. Na postaji čaka vlak In že osem let je isto, Včeraj bil je dež in mrak, Nebo je danes čisto. Mama ni ji dala upanja In oče jo pozabil je objet. Noče biti v duši stara In si v sanjah slika lepši svet. Ona sanja o Ljubljani, Ko za prvo pavzo gre na cigaret In pepel zbeži na vetru, Kot da noče bit' ujet. Naj ne gre - to ji povej, Ker diham za njo, Brez nje bo življenje moje v temo šlo. Naj ne gre - to ji povej, Ker dal ji bom vse - Vero v sebe, sanje, upanje. Kam me pelje to življenje, Zdaj preklinja brez besed, Ker že sita je čakanja Dolgih dni in let. Kam jo pelje siva cesta, Njeno skrito upanje. Rada bi z vasi do mesta, Da kdo vrata ji odpre. Ona sanja o Ljubljani In ne ve da tudi tam ljudje so sami. Od žalosti je slepa In ne ve kako zelo je v sebi lepa. Ona sanja o Ljubljani, Ker bi rada šla naprej In ne ve da je nekje nekdo, Ki tiho sanja o njej. Naj ne gre - to ji povej, Ker diham za njo, Brez nje bo življenje moje v temo šlo. Naj ne gre - to ji povej, Ker dal ji bom vse - Vero v sebe, sanje, upanje.Ona sanja o Ljubljani...